Ekonomsko odvisna oseba je zgolj ekonomsko odvisna od enega naročnika, ker pridobi najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov od tega naročnika, sicer pa delo opravlja samostojno kot samozaposlena oseba – s.p. Delo opravlja osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa, vendar nima zaposlenih, dela pa na podlagi civilne pogodbe.
Takšnih situacij je v praksi že precej. V mislih imamo poslovanje med naročnikom (npr. d.o.o., lahko d.d. ali pa s.p.) in samostojnim podjetnikom, kateri pri naročniku ustvari več kot 80 % prihodkov (dohodkov) na letni ravni, sicer pa delo opravlja osebno, dalj časa, odplačno, vendar ne v odvisnem razmerju oziroma ni osebno podrejen naročniku (naročnik mu ne daje navodil in da ne nadzira nadzora kot bi delavca oziroma zaposlenega). Saj v tem primeru govorimo že o elementih delovnega razmerja.
Po ZDR-1 je ekonomsko odvisna oseba v določeni meri delovnopravno varovana, primerljivo kot če bi bila zaposlena, vendar le v določenem delu. Tej osebi je namreč zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo. Če s posebnim zakonom ni določeno drugače, je potrebno pri poslovanju z ekonomsko odvisnimi osebami upoštevati pravila glede:
• prepovedi diskriminacije,
• zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov,
• prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,
• zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov.
• uveljavljanju odškodninske odgovornosti.
Vendar pozor! Status ekonomsko odvisne osebe podjetniku, kljub temu, da izpolnjuje vse pogoje, ne pripada avtomatsko.
Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
Vse navedeno sedaj ne pomeni, da se smejo sklepati civilne pogodbe, kadar po vsebini razmerje med naročnikom in izvajalcem ustreza delovnemu razmerju. Ekonomsko odvisne osebe delajo samostojno, kar pomeni, da prvina odvisnosti, ki je element delovnega razmerja, ne sme biti prisotna. Sicer se tvega spregled razmerja zaradi prikrivanja pravega pravnega razmerja, ki je odvisno. Če razmerje med naročnikom in izvajalcem ustreza vsebini delovnega razmerja po ZDR-1, govorimo o tem, da sta ti dve pogodbeni stranki prikrili njuno pravo razmerje, ki je delovno razmerje.
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Takšna posebna pravila določa npr. Zakon o urejanju trga dela za upokojence pod določenimi omejitvami.
