Dol\u017enost vsakega delodajalca je, da s posameznikom sklene pisno pogodbo o zaposlitvi in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja. \u010ce v va\u0161em podjetju i\u0161\u010dete dija\u0161ko ali \u0161tudentsko pomo\u010d (ponujate za\u010dasno delo), mora \u0161tudent ali dijak predlo\u017eiti veljavno \u0161tudentsko napotnico.<\/p>\n
Kaj vse spada pod delo in zaposlovanje na \u010drno?<\/strong><\/p>\n Kot delo na \u010drno se \u0161teje \u017ee podjetje, ki opravlja dejavnost, ki ni dolo\u010dena v ustanovitvenem aktu podjetja ali nima vse listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. O zaposlovanju na \u010drno govorimo takrat, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe, ga ni prijavil v obvezna zdravstvena zavarovanja ali pa dijak\/\u0161tudent ne opravlja za\u010dasnega dela po predpisih, ki jih dolo\u010da zakon. Enako velja v primerih, ko delodajalec ni sklenil pogodbe o opravljanju za\u010dasnega in ob\u010dasnega dela (velja zlasti v primerih, ko delodajalec \u017eeli zaposliti upokojenca).<\/p>\n Imejte v mislih, da smo tukaj na\u0161teli samo nekaj najbolj pogostih primerov, ki jih sre\u010dujemo v praksi, predvsem oblik dela na \u010drno je veliko ve\u010d.<\/p>\n Posledice zaposlovanja na \u010drno: sankcije za delodajalca in delojemalca<\/strong><\/p>\n Dol\u017enost zaposlenega je, da prijavi kakr\u0161enkoli sum ali kr\u0161itev predpisov, ki ka\u017eejo na zaposlovanje ali delo na \u010drno. Fizi\u010dna oseba\u00a0 je lahko namre\u010d kaznovana z globo od 500 do 2500 \u20ac. Temu se lahko izogne, \u010de med trajanjem zaposlitve na \u010drno, \u0161e preden je uveden postopek nadzora, prijavi delodajalca v zvezi s kr\u0161enjem dolo\u010db zaposlovanja na \u010drno. Z globo od 5.000 do 26.000 evrov se kaznuje delodajalec, odvisno od tega, za kak\u0161en tip kr\u0161itve gre.<\/p>\n Izjeme: v katerih primerih se delo, pomo\u010d ali zaposlovanje ne \u0161teje kot delo na \u010drno?<\/strong><\/p>\n