Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000, 118/2006, 12/2007-UPB1, 29/2010, 57/2012) je v 12.a členu uzakonil kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot delo ali zaposlovanje na črno.
Določba 12.a člena zakona določa, da lahko zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda ali otroci ali starši lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Opravljanje kratkotrajnega dela pa je potrebno pred začetkom dela prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti. Prijava se lahko vloži osebno na pristojni upravni enoti, priporočeno po pošti ali po elektronski poti z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila prijavitelja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Za prijavo se plača upravna taksa v višini 4,54 EUR. Če je vloga za prijavo opravljanja kratkotrajnega dela oddana elektronsko, se taksa ne plača.
Delodajalec vloži prijavo na obrazcu za prijavo opravljanja kratkotrajnega dela (POKD) v enem izvodu.
Delodajalec je dolžan izpolniti celoten obrazec, tudi rubriko “čas opravljanja dela”, saj je opravljanje kratkotrajnega dela z zakonsko določbo časovno omejeno, in sicer na največ 40 ur mesečno. Opravlja se lahko izključno brezplačno.
Kratkotrajno delo se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajših od 15 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in predpisi o varnosti ter zdravju pri delu.
Ta vrsta dela ne šteje za delovno razmerje, kar pomeni, da lahko kratkotrajno delo opravljajo tudi tujci, če izpolnjujejo pogoje iz 12.a člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Če kratkotrajno delo opravlja tujec, delodajalec v prijavo navede le njegov rojstni datum, brez EMŠO.
Delodajalec je dolžan v skladu s 17. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, plačati prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pri vsakem delu nastanejo dodatna tveganja nastanka poškodb ali poklicnih bolezni, zato mora biti podana posebna prijava (obr. M1-2/B) in plačan prispevek. Višino prispevka določi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije s sklepom o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in znaša v letu 2014 4,58 eur in o plačilu poročati na REK obrazcu preko e-davkov.
Delodajalec je v skladu s 5. členom navodila dolžan voditi evidenco o osebi, ki opravlja kratkotrajno delo. Delodajalec je dolžan na svojem sedežu še eno leto po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela hraniti evidenco opravljenega kratkotrajnega dela in vse obrazce, ki jih predpisuje Navodilo za opravljanje kratkotrajnega dela.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000, 118/2006, 12/2007-UPB1, 29/2010, 57/2012) je v 12.a členu uzakonil kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot delo ali zaposlovanje na črno.
Določba 12.a člena zakona določa, da lahko zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda ali otroci ali starši lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Opravljanje kratkotrajnega dela pa je potrebno pred začetkom dela prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti. Prijava se lahko vloži osebno na pristojni upravni enoti, priporočeno po pošti ali po elektronski poti z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila prijavitelja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Za prijavo se plača upravna taksa v višini 4,54 EUR. Če je vloga za prijavo opravljanja kratkotrajnega dela oddana elektronsko, se taksa ne plača.
Delodajalec vloži prijavo na obrazcu za prijavo opravljanja kratkotrajnega dela (POKD) v enem izvodu
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000, 118/2006, 12/2007-UPB1, 29/2010, 57/2012) je v 12.a členu uzakonil kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot delo ali zaposlovanje na črno.
Določba 12.a člena zakona določa, da lahko zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda ali otroci ali starši lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Opravljanje kratkotrajnega dela pa je potrebno pred začetkom dela prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti. Prijava se lahko vloži osebno na pristojni upravni enoti, priporočeno po pošti ali po elektronski poti z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila prijavitelja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Za prijavo se plača upravna taksa v višini 4,54 EUR. Če je vloga za prijavo opravljanja kratkotrajnega dela oddana elektronsko, se taksa ne plača.
Delodajalec vloži prijavo na obrazcu za prijavo opravljanja kratkotrajnega dela (POKD) v enem izvodu
