Bliža se poletje in s tem čas dopustov, na katere zagotovo že vsi komaj čakamo. V Računovodskem servisu Košljar bomo v naslednjih člankih predstavili vse kar morate vedeti o regresu, ki je tesno povezan s temeljno pravico iz delovnega razmerja – pravico do letnega dopusta.

A) SPLOŠNO O REGRESU

Kdo je upravičen do regresa?
Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta, ki jo pridobimo s sklenitvijo delovnega razmerja. Vsak delodajalec je dolžan izplačati regres svojim zaposlenim (131. člen ZDR-1).

Kakšna je višina regresa?
V splošnem je določena minimalna višina regresa, ki znaša najmanj toliko kot minimalna plača v letu 2016 (790,73 € za polni delovni čas) pa vse do 70% povprečne plače predpreteklega meseca. Do te višine izplačanega regresa ni potrebno plačati prispevkov za socialno varnost. Kolektivna pogodba posamezne dejavnosti lahko določa višji minimalni regres. Zaposlenemu se mora izplačati tistega, ki je zanj ugodnejši.
Višina regresa je odvisna od več dejavnikov. V kolikor zaposleni ni delal celo leto, je upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta in regresa – številne primere bomo obravnavali v naslednjem članku.

Do kdaj mora delodajalec izplačati regres?
Regres mora delodajalec zaposlenemu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko po kolektivni pogodbi določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Kaj moram kot delodajalec plačati poleg zneska samega regresa?
Regres je dohodek, ki ga prejmemo na podlagi delovnega razmerja in je zanj potrebno obračunati ter plačati tudi akontacijo dohodnine. Enako kot pri plači.
V kolikor višina izplačanega regresa presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca, je potrebno obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. Vendar samo v delu, ki presega določen najvišji znesek regresa.

Kako je z regresom pri zamenjavi delodajalca?
Prejšnji delodajalec ni dolžan izdati potrdila o izrabi letnega dopusta, vendar pa novi delodajalec nujno potrebuje podatek o višini izplačanega regresa, saj mora izplačati zgolj sorazmerni del regresa. Ko novi delodajalec izplača sorazmerni del regresa za tekoče koledarsko leto, mora odvesti tudi prispevke, v kolikor je prekoračen skupen znesek regresa nad uredbo.

B) SPLOŠNO O LETNEM DOPUSTU 

Kdaj lahko zaposleni izrabi letni dopust?
Predvsem po dogovoru z delodajalcem, vedno pa v skladu s pravicami in obveznostmi z obeh strani. S strani zaposlenega je potrebno upoštevati potrebe delovnega procesa, hkrati pa s strani delodajalca možnosti za počitek, rekreacijo zaposlenega ter njegove družinske obveznosti.

  • V kolikor želi zaposleni izrabiti 1 dan dopusta, mora obvestiti delodajalca vsaj 3 dni pred želeno izrabo.
  • Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni dopusta v času šolskih počitnic.
  • Delodajalec lahko zahteva, da delavec načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
  • Delodajalec je dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delavec pa je v tem času dolžan izrabiti najmanj dva tedna dopusta. V kolikor se dopusta ne izrabi, se prenos dogovori z delodajalcem in ga mora izrabiti do 30. junija naslednjega leta.

Odmera in trajanje letnega dopusta.
V posameznem koledarskem letu letni dopust ne sme biti krajši kot 4 tedne. Tudi v primeru zaposlitve za krajši delovni čas od polnega.
Kot dan letnega dopusta se šteje dan, ki je določen kot delovni dan. Vedno se ga koristi v dnevnih, ne v urah. Letni dopust je možno izrabiti v več delih, vsaj en del pa mora trajati najmanj dva tedna.

Kaj pa denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust?
Pravici do izrabe letnega dopusta se delavec ne more odreči – niti v dogovoru z delodajalcem. Ravno tako se ne more dogovoriti o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum o nadomestilu je možen zgolj v primeru, če delavcu preneha delovno razmerje in mu pred iztekom ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta.

V primeru, ko zaposleni zaradi okoliščin na strani delodajalca ni mogel koristiti letnega dopusta oz. so mu kršene pravice iz delovnega razmerja, lahko odškodninsko odgovornost delodajalca uveljavlja po načelih civilnega prava.

Za morebitna vprašanja smo v Računovodskem servisu Košljar na voljo.