Dobava blaga ali storitve po 76. a členu, je aktualna že kar nekaj časa. Zaradi pogostih vprašanj zavezancev, vam tokrat računovodski servis Košljar ogovarja na najpogostejše.

V 76.a členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) je določen mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Ta mehanizem velja za dobave blaga in storitve, ki jih DDV zavezanec v Sloveniji opravi drugemu DDV zavezancu, ki je prav tako identificiran za DDV v Sloveniji. To pomeni, da je v primeru dobav blaga in storitev, ki so navedene v 76.a členu ZDDV-1, plačnik davka kupec blaga oziroma naročnik storitve, ki ima identifikacijsko številko za DDV.

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se v skladu z 76.a členom ZDDV – 1 uporablja za:

  • Gradbena dela, ki se uvrščajo pod šifro F/Gradbeništvo standardne klasifikacije dejavnosti.
  • Storitve najemanja delavcev, ki bodo opravljali storitve v gradbenem sektorju.
  • Dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve v skladu s 45.členom ZDDV-1 (davčni zavezanec, se lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji).
  • Dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala iz Priloge IIIa ZDDV – 1.

Torej v kolikor se storitev/blago opravi naslednjim osebam, se mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ne more uporabiti, kar pomeni, da se obračuna ustrezna stopnja DDV:

  • Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti ali obračunava DDV le od prejetih storitev ali pa opravlja storitve na ozemlju druge države članice za katere je plačnik DDV izključno prejemnik storitve. Te osebe so v seznamu davčnih zavezancev na spletni strani DURS označene s črko P ( atipični davčni zavezanec )
  • Mali zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV
  • Končni porabnik – fizična oseba
  • Davčni zavezanec, ki naroči blago in storitev iz 76.a člena prek upravljavcev nepremičnin
  • Državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1. Ko te osebe naročajo blago oziroma storitve iz 76.a člena ZDDV-1, tako za opravljanje njihove redne (neobdavčljive) dejavnosti kot za opravljanje obdavčljive dejavnosti, so kot naročniki odgovorni, da dobavitelju oziroma izvajalcu sporočijo, v katerem delu so določeni kot plačniki DDV. Omenjeni mehanizem se uporabi v kolikor gre za njihovo obdavčljivo dejavnost.

Kako postopati v primeru transakcij katere vključujejo več dobav, in ena dobava spada po klasifikacijo F? Glede na pojasnilo Fursa, lahko strnemo, da v kolikor davčni zavezanec opravi transakcijo, ki vključuje montažo, instalacijo ali drugo storitev iz šifre F/GRADBENIŠTVO klasifikacije dejavnosti ter hkrati s storitvami opravi povezano dobavo blaga, je treba takšno transakcijo za namene uporabe 76.a člena ZDDV-1 opredeliti kot enotno transakcijo, za katero se v celoti uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti ter s tem prenese obračun in plačilo davka na prejemnika navedene transakcije. Pri tem ni pomembna vrednost blaga ali storitve v navedeni transakciji, prav tako ni pomembno, katera dobava je prevladujoča in ali sta dobavi na računu izkazani ločeno.Tako se npr. dobava in vgradnja stavbnega pohištva za namene 76.a člena ZDDV-1 šteje kot enotna transakcija, če dobavitelj stavbnega pohištva za naročnika izvede tudi storitev vgradnje, saj spada vgrajevanje stavbnega pohištva pod šifro SKD F/43.320.

Podobni so primeri dobave in montaže klima in alarmnih naprav, dobave in montaže kovinskih ograj, dobave in montaže proizvodne linije ipd., pri katerih je storitev vgradnje, montaže, inštaliranja in drugih gradbenih del, povezana z dobavo blaga.

Link do klasifikacije dejavnosti. Dodaten pripomoček.