Pravica regresa je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih in pripada vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta. Namen regresa je pokritje stroškov letnega dopusta, ki nastane zaposlenemu.

Obveznost izplačila regresa ostaja ne glede na to ali podjetje posluje z izgubo ali je nelikvidno.

Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija oziroma do 1. novembra v kolikor je podjetje nelikvidno.

Najnižji znesek regresa določa ZDR-1, ki določa, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače. Od 1. 1. 2024 dalje minimalna plača znaša 1.253,90 EUR za polni delovni čas (Zakon o minimalni plači; Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18).

Pri temu je potrebno upoštevati tudi dejstvo ali delodajalca zavezuje kolektivna pogodba, katera pa lahko določa tudi višji regres.

Zaposlenemu pripada celotni regres v kolikor je zaposlen celo leto. V nasprotnem primeru mu pripada v sorazmernem delu. Zaposleni ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunu sorazmernega dela dopusta je v primeru, da zaposleni prekine delovno razmerje sredi meseca, treba upoštevati 161. člen ZDR-1, ki v tretjem odstavku jasno določa, da se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan. V tem primeru ima zaposleni, poleg 1/12 letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve, še sorazmerni del za zadnji mesec, pri čemer je treba upoštevati sorazmerni del dni v mesecu in pravilo, da se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan.

Če ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, mu pripada regres sorazmerno delovnemu času, razen v primerih, ki jih določa 67. člen ZDR-1. V tem primeru gre za zaposlene, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Njim regres pripada v celotnem znesku in ne v sorazmernem delu glede na delovni čas.

Regres vam pripada tudi v primeru, da ste odsotni z dela zaradi bolezni.

V kolikor pride do prekinitve vaše pogodbe o zaposlitvi pred koncem leta, regres pa vam je bil že v celoti izplačan, boste morali vrniti sorazmerni del regresa. V takem primeru bo vaš delodajalec potreboval vaše soglasje za vračilo regresa, običajno pa se to podpiše skupaj z dokumentom o prenehanju delovnega razmerja oziroma z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem, kot so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2000 evrov.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko prinese tudi posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, lahko vpliva na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitve sodelovanja v postopkih javnega naročanja ter omejitve pri ustanavljanju družb. Zato je pomembno, da delodajalci dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti glede izplačila regresa za letni dopust, saj s tem zagotavljajo spoštovanje pravic delavcev ter izboljšujejo delovne pogoje v podjetjih.