Obrazci, pogodbe, pravilniki
Ponujamo vam nekaj primerov aktualnih pogodb, obrazcev, pravilnikov ter pripomočkov, kateri vam bodo prihranili čas in olajšale delo.
Vzorci pogodb in obrazcev so zgolj vodilo pri pripravi pravega dokumenta. Računovodski servis Košljar ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo vzorcev.
Pred vsakem službenim potovanjem mora podjetje izdati potni nalog za delavca, ki je lahko v pisni ali elektronski obliki.
Podjetje pa jih mora hraniti deset let, bodisi v fizičnem ali elektronskem arhivu, važno je, da je vpogled v njih možen. Načeloma velja, da pooblaščena oseba ali nadrejeni delavcu izda potni nalog za vsako službeno potovanje posebej, če pa je narava dela taka, da je delavec veliko na poti (recimo trgovski potniki), se lahko izda mesečni potni nalog.
Vzorec mesečnega obračuna potnih stroškov in nalog za službeno potovanje lahko najdete v priponki spodaj.
Namen prisilne poravnave je da se s finančnim prestrukturiranjem dolžniku omogoči, da postane plačilno sposoben in lahko nadaljuje svoje poslovanje. V primeru, da je dolžnik, do katerega imate odprte terjatve v prisilni poravnavi, lahko te terjatve prijavite sodišču, ki vodi postopek. Rok za prijavo je 1 mesec po objavi oklica o začetku postopka – oklic s pozivom na prijavo terjatev je objavljen na spletnem mestu Ajpesa, (upniki o začetku postopka niso posebej obveščeni, zato je priporočljivo redno spremljanje dolžnikov). Za razliko od stečaja upnik, ki v prisilni poravnavi ni pravočasno ali sploh ni prijavil svoje terjatve, le-te ne izgubi. Potrjena prisilna poravnava velja za vse terjatve zoper dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je bila posamezna terjatev prijavljena ali ne.
Vendar pa upnik, ki svoje terjatve ni prijavil, na njeni podlagi nima nobenih glasovalnih pravic in torej o predlagani prisilni poravnavi (s tem pa tudi o usodi njegove terjatve) odločajo drugi upniki. Potrjena prisilna poravnava pa ne učinkuje za prednostne terjatve, to je za terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico (npr. hipoteko) ter za izločitvene pravice (npr. pravica zahtevati vrnitev stroja, ki je last upnika, dolžnik ga ima le v najemu).
Akt o sistemizaciji delovnih mest predstavlja organizacijski kadrovski akt, ki zapisuje organizacijo podjetja, opredeljuje vloge zaposlenih ter opisuje posamezna delovna mesta. Akt o sistemizaciji delovnih mest je pogosto poimenovan kot Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in običajno vsebuje podatke o vrsti dela, opis dela in pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Opis delovnega mesta obsega seznam vseh nalog, nujnih za odvijanje delovnega procesa na delovnem mestu. Vsebuje tudi posamezne zahteve, ki jih mora zaposleni izpolnjevati, da se dosežejo cilji organizacije.
Bistvena razlika med pogodbo za določen in pogodbo za nedoločen čas je v tem, da je pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas njen čas trajanja znan oziroma določen ali vsaj določljiv.
Določen je v primeru, ko je v njej zapisan datum prenehanja, določljiv pa takrat, ko se ob sklenitvi sicer ne ve točno, kdaj bo nastopil pogoj, ki ga stranki določita kot tisti, zaradi katerega bo pogodba prenehala veljati, ga je pa možno določiti: npr. do vrnitve odsotnega delavca. Ko ta pogoj nastopi (ne glede na to, kdaj to datumsko dejansko je), pogodba o zaposlitvi preneha veljati.
Pogodba preneha veljati v skladu s to določbo, in za njeno prenehanje strankama ni treba nič posebnega ukreniti: ni je treba odpovedati, ni treba izdati obvestila ali odločbe o prenehanju. Pogodba preneha veljati brez odpovednega roka. V praksi delavci v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas od delodajalca pogosto pričakujejo nek akt, s katerim bo »potrdil« ali jih obvestil, da z določenim datumom njihova pogodba preneha, ampak kot je opisano zgoraj, delodajalcu tega ni treba storiti.
Popolnoma pasiven pa vendarle ne sem biti: če namreč nastopi datum oziroma pogoj, ki je določen za njeno prenehanje, delavec pa z delom nadaljuje še po tem času, se šteje, da je sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.
Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pri tem pa je treba paziti na to, da se za prekinitev neprekinjenega dveletnega obdobja ne šteje trimesečna ali krajša prekinitev.
Z asignacijo ena oseba (nakazovalec) naroči drugi osebi (nakazanec), naj na njen račun nekaj izpolni (nekaj da, stori) tretji osebi (prejemnik nakazila), to tretjo osebo pa pooblasti, da sprejme to izpolnitev.
Klasičen primer asignacije nastopi v razmerju upnik, dolžnik in dolžnikov dolžnik, ko dolžnik, namesto da bi plačal svoj dolg upniku, naroči svojemu dolžniku (dolžnikov dolžnik), naj dolg, ki ga ima do njega, plača neposredno upniku, upnika pa pooblasti, da sprejme plačilo od dolžnikovega dolžnika.
Posamezno delo je avtorsko, če gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ne glede na način izraza. Za avtorska dela veljajo zlasti:
- govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela
- koreografska in pantomimska dela; fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju
- avdiovizualna dela
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi
- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja
- kartografska dela
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave)
- druga dela, ki ustrezajo kriteriju avtorskega dela.
Če gre za izvršitev dela, ki izpolnjuje pogoje za avtorsko delo, lahko avtor sklene z naročnikom avtorsko pogodbo o naročilu dela, s katero se zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Na naročenem avtorskem delu obdrži avtor vse avtorske pravice, razen pravice distribuiranja, če ni z zakonom ali avtorsko pogodbo drugače določeno.
Kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in vodilne delavce, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
Pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava, kar pomeni, da velja med strankama prirejen odnos in več svobode pri določanju medsebojnih pravic in obveznosti, pomembno pa je tudi to, da ni plačevanja prispevkov za socialna zavarovanja. Pogodba o poslovodenju ni posebej urejena v zakonodaji, seveda pa ne sme nasprotovati prisilnim predpisom, ustavnim načelom in morali.
Posojilna pogodba je pogodba oziroma dogovor, ki se sklene ob posojilu denarja. Njen bistveni namen je v tem, da se stranki s pisno pogodbo zavarujeta, za primer kasnejše neizpolnitve obveznosti ali drugih težav.
Najem poslovne stavbe ali poslovnih prostorov nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna.
Podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu skleneta podjemnik in naročnik. S pogodbo se kot podjemnik zavežeš, da boš opravil določeno delo, naročnik pa, da ti bo za to plačal.
Predmet podjemne pogodbe ali pogodbe o delu je lahko:
- Izdelava stvari ( storitve proizvodnega obrtništva )
- Popravilo stvari ( obrtniške storitve )
- Fizično ali umsko delo
Podjemna pogodba se sklene za določen čas in se opravlja za dela, ki so občasna in začasna. Zakonodaja sicer ne določa, koliko časa sme trajati podjemna pogodba, mora pa ta določati časovni rok za dokončanje dela. Podjemna pogodba tako med podjemnikom in naročnikom ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno.
Delavec tako ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.
Primer:
- ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS: Skrbnik spletnih stranije v informacijskem podjetju zaposlen za obdobje enega leta. V tem obdobju opravlja različne delovne naloge: izdelovanje novih portalskih strani, izdelovanje knjižnic s spletno vsebino, vzdrževanje sistema za avtoring, upravljanje virov spletne vsebine ,..
- DELO PO PODJEMNI POGODBI: Skrbnik spletnih strani po podjemni pogodbi za naročnika izdela spletno stran. S podjemno pogodbo je določen rok, do kdaj mora biti spletna stran izdelana. Ko skrnik spletnih strani naročniku preda izdelano spletno stran, je delo po podjemni pogodbi opravljeno.
V skladu z novim 31.a členom Zakona o davčen postopku morajo vsi zavezanci za davek, ki na podlagi davčnih in drugih predpisov vodijo poslovne knjige in evidence ter izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave (z revizijsko sledjo o izdanih računih), uporabljati račune iz posebne vezane knjige računov (v nadaljevanju VKR), ki jo pridobijo v prosti prodaji, pred njeno uporabo pa jo potrdi davčni organ.
V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov velja obvezno elektronsko potrjevanje VKR preko portala eDavki za zavezance, za katere je predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko preko portala eDavki:
- vse pravne osebe
- vsi samostojni podjetniki posamezniki
- fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in so dolžne predlagati obračune davkov v elektronski obliki
- fizične osebe, ki so dolžne predlagati obračune davkov v elektronski obliki
Ostali zavezanci lahko Vlogo za potrditev VKR oddajo tudi osebno na finančnem uradu.
Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora pristojnemu davčnemu uradu do desetega v mesecu po preteku vsakega trimesečja (do 10. aprila za obdobje od januarja do vključno marca, do 10. julija za obdobje od aprila do vključno junija…) dostaviti podatke o doseženih prihodkih iz preteklega trimesečja na posebnem predpisanem obrazcu. V podatkih o doseženih prihodkih morajo biti navedeni skupni znesek prihodka in posamezni zneski, številke in datumi računov, ki so bili izstavljeni za opravljeno osebno dopolnilno delo.
Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred začetkom priglasiti upravni enoti, na območju katere ima stalno oziroma začasno prebivališče. Na pristojni upravni enoti pridobi obrazec in ga pravilno izpolni. Pristojni organ ga nato vpiše v poseben seznam in mu izda potrdilo, da opravlja osebno dopolnilno delo.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa zaposlenih. Panožne kolektivne pogodbe lahko natančneje opredeljujejo zahteve po evidencah o delovnem času. Evidenca mora vsebovati tudi število opravljenih ur in jo morate hraniti kot listino trajne vrednosti ter jo na zahtevo pristojnega organa predložiti.
V skladu s 371. členom ZDavP-2 zavezanec med davčnim obdobjem plačuje akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb. Po določbi sedmega odstavka tega člena zavezanec, ki prične poslovati na novo, sam izračuna akontacijo davka, ki je enaka znesku davka, izračunanega glede na višino predvidene davčne osnove v davčnem obračunu za tekoče davčno obdobje. Obrazloženi izračun predvidene davčne osnove, višino akontacije ter obrokov akontacije zavezanec predloži davčnemu organu v 8 dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa.
Za registracijo s. p. potrebujete veljavni osebni dokument in davčno številko. Pri registraciji s. p. (ki se opravi z vpisom v PRS) morate določiti ime oziroma naziv podjetja. Gre za tako imenovano popolno ime in skrajšano ime. Popolno ime ali firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika, oznako, ki nakazuje dejavnost, in označbo s. p. Lahko pa vsebuje tudi dodatne sestavine (npr. fantazijsko ime). Skrajšano ime mora vsebovati vsaj ime in priimek ter označbo s. p. in ni obvezno.
Vpis s. p. v PRS je možen na tekoči datum, lahko pa predlagate vpis na kasnejši datum, in sicer največ 3 mesece vnaprej.
Za poslovni naslov izberete kraj, kjer s. p. opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se pretežno vodijo posli. Samostojni podjetnik mora na poslovnem naslovu, vpisanem v PRS, sprejemati uradne pošiljke. V nasprotnem primeru je to lahko razlog za izbris s. p. iz PRS po uradni dolžnosti.
V AJPES vam v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) določimo šifro dejavnosti, ki jo izberete ob registraciji. V PRS je treba vpisati vašo glavno dejavnost (ta prinaša glavni del prihodkov) in vse ostale dejavnosti, ki jih nameravate opravljati.
Za opravljanje določenih dejavnosti obstajajo pogoji, brez katerih teh dejavnosti ne smete opravljati. Seznam pogojev za opravljanje dejavnosti je objavljen na spletnem portalu e-VEM, nanje pa vas bodo ob registraciji opozorili tudi uslužbenci izpostave AJPES
Kot zastopnika lahko imenujete prokurista ali zastopnika za primer smrti. Če zastopnik ni imenovan oziroma vpisan v PRS, pomeni, da je zastopnik podjetnik sam
Postopek registracije s. p. je končan, ko AJPES izda sklep o vpisu v PRS. V primeru vpisa na tekoči datum boste lahko sklep prevzeli pri uslužbencu AJPES še isti dan, lahko pa izberete možnost, da vam AJPES sklep vroči osebno po pošti ali v vaš varni elektronski predal.
Urediti je potrebno še:
– odpreti transakcijski račun
– po prejemu sklepa o vpisu s. p. v PRS morate pri izbrani poslovni banki odpreti transakcijski račun
– izdelati in sprejeti Izjavo o varstvu pri delu
– izjava o varstvu pri delu je listina, s katero pisno izjavite, da izvajate vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu
– opraviti usposabljanje iz prve pomoči
– za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu morate sprejeti potrebne ukrepe, in sicer določiti delavce, ki bodo usposobljeni za izvajanje prve pomoči, ter zagotoviti material in opremo za prvo pomoč
– izdelati štampiljko – štampiljko uporablja večina s. p., čeprav uporaba po zakonu ni obvezna.
Na AJPESu lahko uredite še:
– prijava davčnih podatkov = lahko opravite na izpostavi AJPES takoj ali pa jih sporočite Davčni upravi Republike Slovenije najkasneje v osmih dneh po vpisu v PRS.
– oddaja vloge za izdajo identifikacijske številke za DDV = v primeru, da boste davčni zavezanec za DDV, lahko na izpostavi AJPES predložite zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.
– oddaja vloge za izdajo obrtnega dovoljenja = za obrtne ali obrti podobne dejavnosti, ki jih boste opravljali, potrebujete obrtno dovoljenje, ki vam ga izda območna obrtno-podjetniška zbornica. Vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja lahko oddate na izpostavi AJPES ob vpisu v PRS.
– prijava v obvezna socialna zavarovanja = ob vpisu v PRS lahko na izpostavi AJPES opravite tudi prijavo v obvezna socialna zavarovanja. Prijavo v obvezna socialna zavarovanja lahko opravite za samostojnega podjetnika in vaše družinske člane ter za vaše zaposlene in njihove družinske člane.
S tem obrazcem se naredi prijava/odjava/sprememba podatkov o zdravstvenem zavarovanju družinskih članov. Nosilec zavarovanja je oseba, po kateri bo zavarovan drugi družinski član (npr.: za otroka je nosilec zavarovanja njegov starš). Na enem obrazcu je možno urediti zavarovanje za največ dva družinska člana naenkrat. Za nadaljnje se ustrezno izpolni nov obrazec.
Rok za oddajo obrazca je 8 dni od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za zavarovanje/za odjavo ali spremembo.
Izjema pri roku je prijava novorojenčka, ki mora biti vložena najpozneje do 60. dne po rojstvu. Do takrat pa zdravstvene storitve koristi preko zavarovanja enega od staršev.
Za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni morajo biti obvezno zdravstveno zavarovane tudi osebe, ki opravljajo aktivnosti iz 17. in 18. člena ZZVZZ.
Po 17. členu ZZVZZ so za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni zavarovani:
- učenci in študentje pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah
- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter otroci in mladostniki z nezgodno poškodbo glave in okvaro možganov pri praktičnem pouku v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu
- osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to ali za to prakso prejemajo nagrado
- vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah
- osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo ( podjemna pogodba, avtorska pogodba, sejnine, sodni cenilci, izvedenci, tolmači, poslovodna oseba, če zavarovanec ni obvezno zavarovan po 6. točki prvega odstavka 15 člena ZZVZZ )
- učenci srednjih šol oziroma študenti višjih in visokih šol pri opravljanju dela preko pooblaščenih organizacij
- volonterji
- osebe, ki opravljajo splošno koristna in druga dela po kazenskih predpisih
- osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ( popoldanski s.p. )
- osebe, ki opravljajo humanitarna in druga podobna dela po predpisih o zaposlovanju
- osebe, ki opravljajo kratkotrajno delo po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno in osebe, ki opravljajo začasno ali občasno delo po predpisih, ki urejajo trg dela.
Z obrazcem M-3 zavezanec za prijavo sporoča spremembe določenih podatkov v nezaključenem (odprtem) zavarovanju in spremembe določenih podatkov v že zaključenem (zaprtem) zavarovanju. Zavezanec sporoča tudi popravke podatkov, ki so bili napačno izpolnjeni v določenih rubrikah že vloženega obrazca M-1 (prijava v zavarovanje) ali M-3.
Zavezanec za prijavo mora spremembe podatkov v zavarovanju sporočiti v roku osem dni od nastanka spremembe oziroma ugotovitve napake v že sporočenem podatku.
Z obrazcem M-2 zavezanec za prijavo odjavi zavarovanca, ki ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje, iz obveznih socialnih zavarovanj. Zavezanec lahko tudi razveljavi (stornira) obstoječe nezaključeno (odprto) zavarovanje. Razveljavitev (stornacija) prijave v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja ni mogoča, v primeru, ko je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, pa delavec iz opravičenih razlogov ni nastopil dela. V
primerih, ko delavec ne nastopi dela na dan, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z vidika veljavnosti pogodbenega razmerja izhaja, da je delovno razmerje vzpostavljeno, da je pogodba o zaposlitvi formalno veljavna, vendar ne pride do uresničevanja pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi v teh primerih lahko preneha veljati le na način, določen v 77. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13, 78/13).
Zavezanec za prijavo mora odjavo iz zavarovanja vložiti v roku osem dni od prenehanja pogojev za zavarovanje oz. ugotovitve, da so bili sporočeni napačni podatki v določenih rubrikah, ki se lahko popravijo le z vložitvijo odjave in nove prijave v zavarovanje.
Možna dokazila za odjavo iz zavarovanja osebe v delovnem razmerju:
– odpoved pogodbe o zaposlitvi,
– sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi,
– pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas,
– dokazilo o suspenzu pogodbe o zaposlitvi,
– pravnomočna odločba o I. kategoriji invalidnosti oziroma o pravici do
invalidske pokojnine.
Odjavo lahko zavezanec za prijavo ravno tako vloži tudi v naprej, torej pred datumom prenehanja zavarovanja, vendar jo bo ZZZS v evidenco vnesel največ osem dni pred datumom prenehanja zavarovanja.
Izjema velja pri odjavi delavcev zaradi upokojitve.
V primerih upokojitve zavezanec za prijavo vloži odjavo iz zavarovanja največ za 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja, pod naslednjimi pogoji:
– pogodba o zaposlitvi preneha na podlagi sporazuma oziroma odpovedi
pogodbe o zaposlitvi s strani delavca;
– delavec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne ali predčasne
pokojnine (potrdilo od ZPIZ);
– delavec vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne ali predčasne
pokojnine (potrdilo od ZPIZ).
Vsi našteti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno in jih ob urejanju odjave iz zavarovanja treba dokazati. S to možnostjo se omogoča zgodnja izdaja odločbe o pravici do starostne pokojnine, ki je pogojena s prenehanjem zavarovanja, obenem pa se omeji zgodnje vlaganje odjav le na primere, ko se delavec in delodajalec sporazumeta o prenehanju delovnega razmerja oziroma je odpoved podana s strani delavca.
Z obrazcem M-1 zavezanec prijavi zavarovanca v obvezna socialna zavarovanja. Prijavo podatkov v obvezna socialna zavarovanja na obrazcu M-1 mora zavezanec za prijavo vložiti v osmih dneh od nastanka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje.
Izjema velja za prijavo delavca.
Po drugem odstavku 45. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja(ZMEPIZ-1) mora biti prijava za delavca v delovnem razmerju
vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. V primeru, ko delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.
Prijava v zavarovanje se lahko vloži tudi pred nastankom pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, vendar jo bo ZZZS v evidenco vnesel največ osem dni pred datumom pričetka zavarovanja.
Zavarovanje traja od dneva nastopa dela, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi do prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če datum nastopa dela ni določen v pogodbi o zaposlitvi, se šteje kot dan nastopa dela datum
sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Možna dokazila za prijavo v zavarovanje:
– pogodba o zaposlitvi;
– v primeru reintegracije sodba sodišča;
– odločba o lastnosti zavarovane osebe;
– v primeru zaposlitve tujca, ki za delo v RS potrebuje delovno dovoljenje, se priložijo ustrezna dokazila, ki mu omogočajo delo v RS.
Ponujamo vam Vzorce internih aktov davčnih blagajn za možne scenarije:
- En poslovni prostor, ena elektronska naprava za izdajo računov
- Več poslovnih prostorov, več elektronskih naprav za izdajo računov, zaporedne številke računov si sledijo v zaporedju po posamezni elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru
- Več poslovnih prostorov, več elektronskih naprav za izdajo računov, zaporedne številke računov si sledijo v zaporedju po vsakem poslovnem prostoru
- Več poslovnih prostorov, zaporedne številke računov si sledijo v zaporedju po centralni elektronski napravi (strežniku) v poslovnem prostoru zavezanca