Ko se bližamo koncu leta veliko podjetji izplačuje božičnice, 13. plače ali poslovno uspešnost z ugodnejšo davčno obravnavo. V današnjem članku Računovodski servis Košljar izpostavlja problem ”poračuna prehrane” konec leta. Torej, ko tekom leta delodajalec izplačuje minimalno višino prehrane, potem pa konec leta poračuna razliko do najvišjega zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo (6,12 €). Takšno izplačilo se obravnava kot izplačilo drugega dohodka iz delovnega razmerja – obdavčeno je s prispevki in davki, enako kot plača.

Kaj je povračilo prehrane?

Povračilo stroškov prehrane med delom, je dohodek iz delovnega razmerja, ki nastane mesečno. Namen pravice do povračila prehrane je pogojen z dejanskim nastankom stroškov prehrane, torej vsak dan s prisotnostjo na delu in temu je prilagojena dinamika izplačevanja – torej mesečno. Ta pravica ne more biti pogojena z uspešnostjo poslovanja, zato tudi ne poračunana in izplačana konec leta.

Davčni nadzor

V nedavnem davčnem inšpekcijskem nadzoru je bil primer, ko je delodajalec v začetku leta sprejel odločitev, da bo obračunaval znesek povračila prehrane v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Hkrati je bila sprejeta odločitev, da mesečno izplačuje nižji znesek in da se razlika do zneska določenega z Uredbo izplača ob koncu leta, pod pogojem, da bo ekonomika podjetja in likvidnost to dopuščala. Ko je delodajalec naveden dohodek konec leta ”poračunal” in izplačal, ni obračunal nobenih dajatev.

Inšpekcijski nadzor se je zaključil z ugotovitvijo, da takšno izplačilo vsebinsko ne izpolnjuje pogojev izplačila prehrane, temveč gre za drug prejemek iz delovnega razmerja. Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča (VSRS VII Ips 469/2009) povračilo stroškov za prehrano NI dodatek za prehrano, ampak je njegov namen, da se zagotovi prehrana med delom. Iz tega izhaja, da morajo biti takšna povračila delavcem nakazana mesečno, ne v obliki akontacij in poračunana za nazaj. Obseg te pravice mora biti določen vnaprej, ne za nazaj. Takšno izplačilo predstavlja priložnostno nagrado delodajalca. Gre za navidezni pravni posel, ki se skriva za ”poračunom” prehrane. Takšno izplačilo se obravnava kot izplačilo drugega dohodka iz delovnega razmerja – obdavčeno je s prispevki in davki, enako kot plača.

Mogoče vas bo zanimalo branje glede sodne prakse za podaljševanje pogodbe za določen čas ali nove subvencije za zaposlitev?