Vlada je sprejela predlog Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kateri po novem določa, da bo regres do višine povprečne place, neobdavčen.
Temeljni razlog za predlagane spremembe je sklep Ekonomsko-socialnega sveta, ki je podprl, da se iz paketa davčne razbremenitve dohodkov iz dela izvzame razbremenitev regresa za letni dopust in se prioritetno sprejmejo takšne zakonodajne rešitve, ki bodo omogočile razbremenitev regresa za letni dopust že za leto 2019. Z razbremenitvijo dela se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije.
Predlog novele Zakona o dohodnini predvideva, da se v davčno osnovo za odmero dohodnine ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače, določa pa se tudi postopek vračila že izračunane in odmerjene akontacije dohodnine v letu 2019 v primerih, ko so delodajalci regrese že izplačali. Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj je ob tem dodal, da je vlada s tem svoj del naloge opravila, »na delodajalcih pa je, da določijo višino izplačanega regresa«.
Ob tem vlada poudarja, da je do uveljavitve obeh novel pri izplačilu regresa treba akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost obračunati in plačati po veljavni zakonodaji. Po sprejetju v državnem zboru in uveljavitvi obeh novel pa bodo predlagane spremembe za leto 2019 veljale za vsa izplačila regresa za letni dopust. Zaposleni, ki so ali bodo pred tem že prejeli regres, bodo upravičeni do vračila preveč plačane dohodnine in prispevkov. Vračilo bo po uradni dolžnosti izvedla Finančna uprava RS, in sicer bosta akontacija dohodnine in prispevki zaposlenega vrnjeni neposredno zaposlenemu, prispevki delodajalca pa delodajalcu. Vračilo bo izvedeno najpozneje v tridesetih dneh od vročitve odločbe in ob pogoju, da prejemnik vračila nima neporavnanih davčnih obveznosti.
Nov štirinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2 omogoča zavezancu, ki ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja upošteva izvzem iz davčne osnove po 13. točki prvega odstavka 44. člena tega zakona, da o svoji odločitvi obvesti delodajalca. Zavezancu se navedena možnost daje zaradi novega šestega odstavka 109. člena ZDoh-2, ki v letno davčno osnovo všteva dohodek od regresa za letni dopust v višini, ki presega 100 % letne povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, v povezavi z novo 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 pri obračunu akontacije dohodnine upošteva vsak delodajalec, izplačevalec dela plače za poslovno uspešnost oziroma regresa za letni dopust. Delavec ima lahko v posameznem letu več kot enega izplačevalca teh dohodkov, ki med sabo ne izmenjujejo informacij o izplačevanju dohodkov, niti se z davčno zakonodajo v povezavi z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov tega ne želi predpisati. Ker se v skladu z novim šestim odstavkom 109. člena ZDoh-2 zaradi načela enakosti pred zakonom na letni ravni ugotavlja skupna višina dohodkov iz naslova regresa za letni dopust, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, je treba zavezancu omogočiti, da se ob izplačilu dohodka lahko izreče o neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave navedenih dohodkov, predvsem v oziru na to, ali je do teh dohodkov upravičen pri več delodajalcih in ali lahko pričakuje, da bo skupna letna vsota prejetega dohodka iz naslova regresa presegala 100 % letne povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, kar bi utegnilo privesti do povečane obveznosti doplačila dohodnine na letni ravni.
Vir: MF