Dne 16.11.2023 je stopila v veljavo Novela ZDR-1, katero je Državni zbor RS na izredni seji sprejel dne 7.11.2023.

Izpostavljamo ključne spremembe oz. novosti, ki jih prinaša novela ZDR-1:

Dodatne obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi

Poleg obstoječih obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, novela ZDR-1 določa, da morajo pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene po njeni uveljavitvi, vključevati določilo o plačilu dodatkov in drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače in določilo o usposabljanju s strani delodajalca.

Spremembe pri izrabi letnega dopusta

Z novelo ZDR-1 se podaljšuje rok za izrabo neizkoriščenega letnega dopusta, zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego otroka. Delavec bo lahko neizkoriščeni letni dopust, ki izvira iz tekočega leta oziroma, ki ni bil izrabljen do 30. junija naslednjega leta, izrabil do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (in ne več le do 31. decembra naslednjega leta). Npr., v kolikor delavec ne bo mogel izrabiti dopusta v letu 2023 zaradi opisanih razlogov zgoraj, ga bo lahko izrabil do 31. marca 2025, in ne več le do konca leta 2024.

Uvedba pravice do odklopa

Delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu. Z pravico do odklopa se spodbuja uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem delavca.

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Novela ZDR-1 omogoča delavcem, ki negujejo otroka, starega do 8 let ali zagotavljajo oskrbo, da v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja delodajalcu predlagajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Svojo odločitev glede omenjenega predloga mora delodajalec v roku 15 dni pisno utemeljiti. Če se taka pogodba sklepa z delavcem, ki je pri delodajalcu že zaposlen za nedoločen čas, v času opravljanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Uvedba oskrbovalskega dopusta

Gre za upravičenje delavca do odsotnosti z dela do pet delovnih dni v primeru potrebe po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskih članov iz prve, druge ali tretje alineje drugega odstavka 26. člena ZDR-1 ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Varstvo oskrbovalcev

Novela ZDR-1 poleg posebnega varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, določa tudi varstvo zaradi oskrbe, pri čemer se kot oskrba šteje bodisi delo s krajšim delovnim časom zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja iz četrte alineje tega prispevka bodisi odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta iz pete alineje tega prispevka.

Skrajšanje obdobja za ponovno kršitev v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in pravica do izjave o očitanih kršitvah

Skladno z novelo ZDR-1 je obdobje, v katerem delavec ne sme ponoviti kršitve, krajše, in sicer to namesto enega leta sedaj znaša šest mesecev. Poleg tega, novela ZDR-1 določa obveznost delodajalca, da ta na pisno zahtevo delavca slednjemu omogoči možnost izjave o kršitvah, in sicer v roku treh delovnih dni od prejema pisnega opozorila delodajalca. Po takšni podani izjavi, mora delodajalec v roku osmih dni sprejeti pisno obrazloženo odločitev o podanem opozorilu.

Dodaten razlog za izredno odpoved s strani delavca

Novela ZDR-1 določa pravico do izredne odpovedi s strani delavca tudi v primeru, ko delodajalec ne izplačuje nadomestila plače, in ne zgolj v primeru, ko delodajalec ne izplačuje plače.

Dodan nov neutemeljeni odpovedni razlog

Novela dodaja tudi dva nova razloga za neveljavno odpoved, prvič, odpoved zaradi izrabe oskrbovalskega dopusta, in drugič, zaradi dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (ali predloga za tak način opravljanja dela). Delodajalcu je prepovedano izvajati dejanja, ki bi vodila k odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitvi novega delavca, če bi bilo prenehanje delovnega razmerja posledica uveljavljanja pravic pri delodajalcu.

Nova opredelitev dneva prenehanja delovnega razmerja v času začasne nezmožnosti

Skladno z novelo ZDR-1 delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje preneha z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Ob tem najkasnejši rok šestih mesecev po izteku odpovednega roka ostaja nespremenjen.

Sorazmernost trajanja poskusnega dela pri delovnih razmerjih za določen čas

Z novo ureditvijo se določa, da mora biti trajanje poskusnega dela v pogodbah o zaposlitvi za določen čas sorazmerno z njihovim trajanjem in naravo dela. Če delavec z delodajalcem sklene novo, zaporedno pogodbo o zaposlitvi za določen za isto delo, ta ne sme vključevati poskusnega dela.

Možnost zadržanja plače in drugih prejemkov

Delodajalec bo po novem, v zakonsko določenih primerih, imel pravico poleg zadržanja izplačila plače zadržati tudi izplačilo povračil stroškov in drugih z delom povezanih prejemkov delavca.

Subsidiarna odgovornost izvajalca

Ureja se nediskriminatorno subsidiarno odgovornost pogodbenika za neplačilo plače delavcu, in sicer v okviru izvajanja storitve v okviru podizvajalstva, ki je bila do sedaj omejena le na tuje delodajalce, ki opravljajo delo z delavci v okviru čezmejnega izvajanja storitev. Naročnik storitve, pri katerem podizvajalec izvaja storitev, bo subsidiarno odgovoren za neplačilo plače delavcu s strani delodajalca podizvajalca, in sicer v skladu z določbami ZDR-1. Subsidiarna odgovornost velja za dejavnost gradbeništva.

Ukrepi za žrtve nasilja

Novela ZDR-1 za žrtve nasilja v družini uvaja do pet delovnih dni plačane odsotnosti za obdobje, ko morajo žrtve urejati zadeve na centrih za socialno delo (CSD) in sodiščih, organizirati stike pod nadzorom ter se v nekaterih primerih tudi seliti ali začasno bivati v varnih hišah. Če bo žrtev nasilja v družini želela uveljavljati pravico do odsotnosti z dela, bo morala delodajalcu predložiti potrdilo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazila o urejanju zadev v zvezi z nasiljem v družini. Uvaja se tudi krajši delovni čas žrtev nasilja v družini. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, bo lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, predlagal sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. Sklenitev pogodbe se navezuje na obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanje posledic nasilja v družini.