Na Združenje bank Slovenije se je obrnila fizična oseba, ker so mu tri banke zavrnile odprtje osebnega računa. Ali je to dopustno?

Področje ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju Zakon), ki ne pozna omejitev v zvezi z odpiranjem transakcijskega računa pri banki ali hranilnici. Pri odpiranju transakcijskega računa gre za poslovno odločitev banke, ali bo z določeno stranko poslovno sodelovala, ali ne. Posamezna banka lahko torej zaradi poslovne politike zavrne sodelovanje s posameznikom, ki ima npr. blokiran transakcijski račun pri kateri od drugih bank ali ima neizpolnjene obveznosti do banke na podlagi morebitnega predhodnega poslovnega razmerja med njima oziroma ima banka na splošno slabe poslovne izkušnje z določenim posameznikom.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno ureditev ima potrošnik pod določenimi pogoji možnost dostopa do osnovnega plačilnega računa, ki je oblika transakcijskega oziroma plačilnega računa. Do osnovnega plačilnega računa je v skladu z Zakonom upravičen vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.

Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka (oziroma hranilnica) zavrniti, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Poleg tega pa ima banka možnost, da zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa tudi v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, in sicer:

  • če potrošnik že ima plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev, ki so na voljo v okviru osnovnega plačilnega računa (razen kadar potrošnik navede, da je bil obveščen o tem, da bo ta plačilni račun zaprt), torej če ima že plačilni račun, ki mu omogoča enak nabor storitev kot osnovni plačilni račun;
  • če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke;
  • če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika, vključno z osnovnim plačilnim računom, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

Osnovni plačilni račun mora v skladu z Zakonom vključevati vsaj storitve, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa; storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa v Evropski uniji na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke ali izven njega; izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili, in izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek spletnih storitev banke.

Kaj pa pri pravnih osebah? Kot smo že omenili ima potrošnik pravico do osnovnega plačilnega računa, če so izpolnjeni pogoji iz 180. – 183. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), medtem, ko za pravne osebe  te možnosti ni. Razlogi za ne odprtje računa so na strani bank lahko zelo različni in jih Združenje bank Slovenije ne more komentirati. Ob tem pojasnjujejo, da gre pri odpiranju transakcijskega računa za poslovno odločitev banke, ali bo z določeno stranko poslovno sodelovala ali ne.

Vir: ZBS