V računovodskem servisu Košljar velikokrat naletimo na podjetnike, ki ne vedo, da z denarjem svojega podjetja ne razpolagajo prosto in niso upravičeni do dvigovanja denarja iz podjetja brez podlage. V kolikor se denar iz računa podjetja dviguje brez podlage – torej za dvigom ne stoji posojilna pogodba, upravičenje do izplačila materialnih stroškov ali npr. avans za potne stroške, gre za dvig denarja brez namena vračila, kar je protipravno ravnanje.

Primer: Povzeli bomo primer podjetja, katerega lastnik je bil zaradi takšnih dvigov pravnomočno obsojen in kaznovan.
Lastnik je iz računa podjetja opravil več dvigov denarja in z denarjem prosto razpolagal oz. ga celo izročil tretjim osebam.

Zagovornik je dejanje utemeljeval z navedbo, da je bil obsojenec edini lastnik in direktor družbe, ter ima s tem neomejena pooblastila za zastopanje in tudi za dvigovanje sredstev družbe. Glede na 8. člen ZGD-1, kjer je določeno, da družbenik za obveznosti družbe osebno odgovarja, v kolikor s premoženjem podjetja ravna protizakonito kot s svojim lastnim premoženjem, je po njegovem zadeva civilnopravne narave, saj gre za odgovornost družbenika za obveznosti družbe.
Na Okrajnem sodišču so mu izrekli kazen s pogojno obsodbo, v okviru katere je določena kazen 10 mesecev zapora in preizkusna doba 3 leta.

V izpodbijani sodbi je bil obsojenec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Denar si je protipravno prilastil, saj je opravil tri dvige iz računa, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Višje sodišče je poudarilo zakonsko ločenost premoženjske sfere družbenika in družbe kot pravne osebe, s tem da ima družba svoje premoženje, odgovarja za svoje dolgove, terjatve pa poslovodja družbe lahko izterjuje le kot terjatev družbe, ne kot svoje terjatve. Obsojenec je pooblaščen za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu, vendar le za zakonito razpolaganje – kar pa očitano ravnanje ni bilo.

Dvigovanje družbinega denarja, ki ni imelo podlage v poslovanju družbe oz. brez namena vračila le-tega, je po presoji višjega sodišča protipravno ravnanje. Z razlogi nižjih sodišč se Vrhovno sodišče v celoti strinja, tudi z kaznijo. Glede očitka, da gre za ravnanje civilnopravne narave, Vrhovno sodišče dodaja, da to dejstvo ne izključuje kazenske odgovornosti storilca.
Sodbo si lahko v celoti preberete na spletni strani Vrhovnega sodišča – VSRS Sodba I Ips 2546/2010-99.

Računovodski servis Košljar redno obvešča ter spremlja svoje stranke ob morebitnih nepozornostih glede dvigov in podlag zanje.