Pogosto se zgodi, da delodajalec iz različnih razlogov ni prepričan, da bi delavca takoj zaposlil za nedoločen čas. V takšnih primerih se delodajalci pogosto odločijo za podaljševanje pogodbe za določen čas za mesečni, trimesečni ali več mesečni rok. To potem ponavljajo iz meseca v mesec. Splošno uveljavljeno je prepričanje, da lahko pogodbo za določen čas podaljšujemo do dveh let. Vendar pozor! Takšna praksa ni zakonita.
Po ZDR-1 se pogodba za določen čas sklene samo za določene primere. Na primer: narava dela je takšna da traja samo določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev vezana na delovno dovoljenje, zaposlitev poslovodne osebe/prokurista, opravljanje sezonskega dela (več v 54. členu ZDR-1).
Sodna praksa:
Računovodski servis Košljar izpostavlja sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Iz nje je razvidno, da v kolikor se na istem delovnem mestu pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas večkrat, vsako leto, iz istih potreb, ni mogoče razumeti, da je potreba po tem delu začasna. V tem primeru pogodba o zaposlitvi za določen čas ne ustreza pogoju začasno povečanega obsega dela in je nezakonita. Šteje se, da je takšna pogodba sklenjena za nedoločen čas.
Enako velja za primere, ko na pogodbi ni naveden vzrok zaposlitve za določen čas. Ali pa se osebe zaposli za določen čas, s kakršnim koli drugim vzrokom, ki ni v skladu z ZDR-1.
Primer sodbe: VDSS sodba Pdp 634/2008
