V računovodskem servisu Košljar smo se srečali s številnimi vprašanji vezanimi na spremembo Pravilnika o izvajanju ZDDV-1, zato smo jih nekaj zbrali in predstavili v današnjem članku.
1) Kaj se všteva v limit oz. omejitev dobav do 5.000 € v tekočem letu?
V znesek 5.000 € je vključena vrednost vseh obdavčljivih dobav (obdavčenih z DDV in tistih oproščenih plačila DDV, dobavljenih davčnih zavezancem ali končnim potrošnikom) neprofitnih organizacij, ki ga dosežejo v tekočem koledarskem letu.
| Ali se v limit 5.000 € vštevajo: | Se všteva v limit 5.000 € | Se NE všteva v limit 5.000 € |
|---|---|---|
| Prodaja srečk na srečelovu | Da. | |
| Prejete donacije | V kolikor je z donacijo povezana protidobava, se všteva v limit (takrat ko je protidobava dejansko opravljena). | Če po vsebini ne gre za plačilo protidobave, se ne všteva v limit. |
| Sponzorska sredstva | Vedno predstavljajo plačilo za določeno dobavo ali opravljeno storitev, v limit se všteje, ko je dobava dejansko opravljena tudi sponzorju. | |
| Članarine | Članarina, ki je namenjena delovanju društva, ni predmet DDV in se ne všteva v limit. | Če pa znesek članarine predstavlja plačilo za protidobavo (npr. izlet), v takem primeru se všteva v znesku ki je za ta namen plačan iz članarine – ko je dobava (izlet) opravljena. |
| Nakazilo občine za delovanje prostovoljnega gasilskega društva | V kolikor so sredstva namenjena delovanju društva, potem se znesek ne všteva v limit. | V nasprotnem primeru, se všteva. |
2) Izjema od obveznosti izdajanja računov po a) točki šestega odstavka 143. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1:
dobave blaga in storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, če vrednost obdavčljivih dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla znesek 5.000 eurov, kadar jih opravijo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 in drugi davčni zavezanci, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
– njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti
– jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci
– zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV
| Ali spada v izjemo od obveznosti izdajanja računov | Spada v izjemo po a) točki šestega odstavka 143. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 | NE spada v izjemo po a) točki šestega odstavka 143. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 |
| Društvo, ki izpolnjuje pogoje za izjemo od obveznosti izdajanja računov, ni treba izdati računa po DDV zakonodaji, ne glede na to s kakšnim ciljem je društvo v skladu z Zakonom o društvih ustanovljeno | Da. Izjema od obveznosti izdajanja računov je določena po 143. členu Pravilnika za vsa društva, ki kumulativno izpolnjujejo pogoje. Več v članku: Komu ni vec potrebno izdati racuna | |
| Društvu, ki izpolnjuje pogoje iz zgornjega odstavka ni potrebno izdati računa ne glede na to, ali je prejemnik končni potrošnik član društva ali nečlan | Pogoj za izjemo je, da društvo opravi dobavo osebam, ki niso davčni zavezanci. Torej, ne glede na status članstva. | |
| Predplačilo, prejeto od drugega davčnega zavezanca | Ne, izjema se ne nanaša na obveznost izdaje računa za predplačila. Davčni zavezanec mora za predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, izdati račun v skladu z ZDDV-1. |
Vprašanje 1: Kdo so nepridobitne organizacije ali drugi davčni zavezanci iz a) točke šestega odstavka 143. člena pravilnika?
Nepridobitne organizacije (osebe javnega prava), ki so ustanovljene s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave. Drugi davčni zavezanci (osebe, ki niso osebe javnega prava, na primer društva), ob pogoju, da kumulativno izpolnjujejo pogoje iz točke 2).
Osebe iz prejšnjega odstavka so tako tudi osebe zasebnega prava (npr. društva), ki izpolnjujejo vse pogoje za izjemo od obveznosti izdajanja računov in bodo opravljale:
– dobave svojim članom kot povračilo za članarino ali
– dobave v primerih, ko se ne pobira članarina (npr. v primeru občasnih ali rednih aktivnosti upokojenskih društev, planinskih društev, prodaja koledarjev gasilskih društev, ipd.).
Vprašanje 2: Ali gre tudi v primeru lovskih društev, društev upokojencev in planinskih društev za nepridobitne organizacije?
V kolikor opravljajo storitve, ki jih svojim članom nudijo kot povračilo za članarino s cilji politične, sindikalne, verske, filozofske, humanitarne ali državljanske narave, in dobava blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami. Za vsako društvo se presoja posebej, morajo pa biti v ustanovitvenem aktu društva zavedeni zgoraj navedeni cilji delovanja.
Vprašanje 3: Ali izjema od obveznost izdajanja računov velja za vse bazarje, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije?
Da, v kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po a) točki šestega odstavka 143. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Velja le za dobave, ki jih davčni zavezanci opravijo v okviru svoje dejavnosti in so oproščena plačila DDV, ker se navezujejo na zbiranje denarnih sredstev, ki priložnostno ter izključno v njihovo lastno korist (tudi ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence).
Vprašanje 4: Ali se lahko za dobave, za katere so izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdajanja računov, izdajajo računi na paragonskem bloku?
Da.
Vprašanje 5: Kako mora davčni zavezanec evidentirati dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov?
Sprememba Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 ne spreminja načina oz. zahtev za evidentiranje prihodkov. Še vedno je potrebno voditi knjige in pripoznati prihodke na podlagi verodostojne listine (račun, blagajniški izdatek, paragonski blok itd.)
