Dolžnost vsakega delodajalca je, da s posameznikom sklene pisno pogodbo o zaposlitvi in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja. Če v vašem podjetju iščete dijaško ali študentsko pomoč (ponujate začasno delo), mora študent ali dijak predložiti veljavno študentsko napotnico.
Kaj vse spada pod delo in zaposlovanje na črno?
Kot delo na črno se šteje že podjetje, ki opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu podjetja ali nima vse listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. O zaposlovanju na črno govorimo takrat, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe, ga ni prijavil v obvezna zdravstvena zavarovanja ali pa dijak/študent ne opravlja začasnega dela po predpisih, ki jih določa zakon. Enako velja v primerih, ko delodajalec ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega in občasnega dela (velja zlasti v primerih, ko delodajalec želi zaposliti upokojenca).
Imejte v mislih, da smo tukaj našteli samo nekaj najbolj pogostih primerov, ki jih srečujemo v praksi, predvsem oblik dela na črno je veliko več.
Posledice zaposlovanja na črno: sankcije za delodajalca in delojemalca
Dolžnost zaposlenega je, da prijavi kakršenkoli sum ali kršitev predpisov, ki kažejo na zaposlovanje ali delo na črno. Fizična oseba je lahko namreč kaznovana z globo od 500 do 2500 €. Temu se lahko izogne, če med trajanjem zaposlitve na črno, še preden je uveden postopek nadzora, prijavi delodajalca v zvezi s kršenjem določb zaposlovanja na črno. Z globo od 5.000 do 26.000 evrov se kaznuje delodajalec, odvisno od tega, za kakšen tip kršitve gre.
Izjeme: v katerih primerih se delo, pomoč ali zaposlovanje ne šteje kot delo na črno?
- kratkotrajno delo,
- nujno delo,
- humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.
Za zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, ki pa se lahko opravlja le v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.
Preberite več o kratkotrajnem delu in sorodstveni pomoči.
