V računovodskem servisu Košljar vam za lažje razumevanje določanja regresa, v današnjem članku prikazujemo nekaj najpogostejših situacij/primerov.
Primer 1: Delodajalec zaposli delavca pred 1.7. in za čas najmanj do konca tekočega leta.
Po 161.členu ZDR-1 zaposlenemu pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec od zaposlitve, torej enako velja za regres.
Primer 2: Delodajalec zaposli po 1.7.
Enako kot primer 1 – pripada mu sorazmerni del regresa 6/12 (1/2 regresa). Razlika je samo v tem, da sorazmerni del izplača do 1.11.
Primer 3: Zaposleni je na bolniški od prejšnjega leta, ter nadaljuje z bolniško v tekoče leto.
Regres je temeljna pravica iz delovnega razmerja. V kolikor je zaposleni na bolniški, to dejstvo ničesar ne spremeni. Regres za tekoče leto mu pripada v celoti.
Primer 4: Zaposleni je sredi leta, s 1.6. zamenjal delodajalca.
Pri prejšnjem delodajalcu delavcu pripada 5/12 letnega dopusta in 5/12 regresa, pri novem delodajalcu pa 7/12 letnega dopusta in 7/12 regresa. Bolj podrobno smo temo obravnavali v članku Regres in letni dopust
Primer 5: Delavka zaposlena za nedoločen čas bo odšla na porodniški dopust dne 1.8.2016
Pripada ji celotna pravico do letnega dopusta in regres v celoti.
Primer 6: Delodajalec zaposli delavca za 10 mesecev – od 1.1.
Po 161.členu ZDR-1 zaposlenemu pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec od zaposlitve, torej enako velja za regres. V tem primeru pripada zaposlenemu 10/12 regresa.
Primer 7: Delodajalec s 1.5. zaposli delavko za polovični delovni čas (4 ure) zaradi nege 3-letnega otroka.
67. člen ZDR-1 določa, da je v posebnih primerih delo po krajšem delovnem času, enakovredno delu s polnim delovnim časom. Pripada ji 8/12 oz. 2/3 celotnega regresa.
Primer 8: Delodajalec izplača celotni regres s 1.7., zaposlena pa nato s 1.10. zamenja delodajalca.
Zaposleni bi pravilno pripadal sorazmerni del regresa, ki znaša 9/12. Prejšnji delodajalec ima pravico terjati vračilo preveč izplačanega regresa, torej za 3 mesece.
Primer 9: Delodajalec ne more izplačati regresa zaradi nelikvidnosti.
Vsak delodajalec je dolžan izplačati regres do 1.7.
3.ostavek 131.člena ZDR-1 določa, da se lahko zaradi nelikvidnosti rok za izplačilo podaljša najkasneje do 1.11.
Primer 10: Delodajalec je samostojni podjetnik.
Vsak delodajalec je dolžan izplačati regres svojim zaposlenim, ne glede na obliko podjetja/organizacije.
Primer 11: Samostojni podjetnik ni zaposlen, niti v delovnem razmerju in si ne izplačuje plače.
Pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost se plača in regres kažeta v dobičku. Regresa si torej samostojni podjetnik ne izplača (svojim zaposlenim ga pa mora).
Primer 12: Zaposleni je od 1.1. zaposlen za celotni delovni čas (8 ur), po 1.4. pa za skrajšani delovni čas (5 ur)
Za prve tri mesece mu pripada 3/12 celotnega regresa (3/12 od 790,73 € = 197,68 €), za preostali del pa 9/12 sorazmernega dela regresa za 5 ur dnevnega dela (5/8 od 790,73 € = 494,20 € à 9/12 od 494,20 € = 370,65 €)
Primer 13: Zaposlenemu delovno razmerje preneha pred izplačilom 1.7.
Po ZDR-1 ni točno določeno, kaj se zgodi v takšnem primeru. Vendar pa je potrebno od koncu delovnega razmerja poravnati vse medsebojne obveznosti. Torej tudi sorazmerni del regresa.
*Opomba: Mesece se zaokrožuje do polovice meseca navzdol, nad polovico pa navzgor. Na primer: zaposlena do 20.5 v tem podjetju – prejme 5/12 regresa, zaposlena do 10.5 – prejme 4/12 regresa.